Zarja Muršič

Na tankem ledu 007: Naredimo praznike spet posebne, 2. del - Metina lista Zarja se poda na pot raziskovanja tistega, kar dela praznike posebne: vedno manj pogost sneg in božično drevo.

O tem sem v zadnji epizodi podkasta Na tankem ledu govorila z dr. Nike Kranjc (Gozdarski inštitut Slovenije) in dr. Igorjem Karlovitsom (Kemijski inštitut).

🎧 Vabljeni_e k poslušanju celotne epizode
(5/5)
metinalista.si/na-tankem-le...

Plastično praznično smrečico shranite za naslednje leto. Da izničite njen ogljični odtis (v primerjavi z naravno), jo morate uporabljati vsaj 10 let. (Ljudje naj bi jo sicer v povprečju uporabljali med sedem do deset let.) (4/5)

Zakaj ne v gozd?
Ker lahko s tem v gozd vnesete tujerodne vrste (glive, lišaje ...), ki lahko delajo škodo. Smreka tam razpada več let. Po ocenah raziskovalcev je lahko na enem novoletnem drevesu tudi več kot 25.000 različnih organizmov (žuželk, pršic in pajkov).
www.uib.no/.../36511/wh...
(3/5)

Naravna smreka sodi izključno med biološke odpadke (rjavi zabojnik ali zbirni center). Nikakor je ne odvrzi nazaj v naravo ali bližnji gozd. (2/5)

Na tankem ledu 007: Naredimo praznike spet posebne, 2. del - Metina lista Zarja se poda na pot raziskovanja tistega, kar dela praznike posebne: vedno manj pogost sneg in božično drevo.

Lučke so ugasnile, prazniki so mimo. Kam s smrečico po praznikih? 🎄➡️🗑️

🎧⬇️ (1/5)
metinalista.si/na-tankem-le...

The U.S.-Venezuela-Guyana Oil Triangle The U.S. interest in Venezuela isn’t just about the oil there, but also about the oil next door in Guyana, and the U.S. oil companies that have staked their future on it.

Something I see a lot of folks missing in discussions about what's happening Venezuela, particularly around oil, is the role U.S. oil majors' interest in Guyana—and the threat Venezuela posed to it—has in all of it. Explainer here: drilled.media/news/guyana-...

Na tankem ledu 008: Podnebni pregled leta, 2. del - Metina lista Zarja skupaj z ekipo oddaje ARŠO na Radiu Študent razpravlja o glavnih podnebnih novicah preteklega leta. #NaTankemLedu

Prvi del bo danes v etru RŠ in potem še na spletni strani. Drugi del pa je tukaj ⬇️

metinalista.si/na-tankem-le...

Govorimo o tehnologijah, ki so na voljo za napovedovanje vremena pri ARSO, napredku na področju elektrifikacije in kratek pogovor o tem, kje smo 10 let po Pariškem sporazumu ter še nekaj drugih razmislekov.

Še zadnja epizoda Na tankem ledu za letošnje leto. Pregled podnebnega leta

Tokrat se mi pridružijo Boža, Luka in Sergej z Znanstvene redakcije Radia Študent.

Na tankem ledu 007: Naredimo praznike spet posebne, 2. del - Metina lista Zarja se poda na pot raziskovanja tistega, kar dela praznike posebne: vedno manj pogost sneg in božično drevo.

Drugi del prazničnega tankega ledu 🎄🧊

Raziskovala sem ljubljansko meglo, ali bo sneg za praznike, podnebne trende in naravna ter plastična božična drevesa.

Vabljeni_e na posluh. ✨

metinalista.si/na-tankem-le...

V podkastu gostiva profesorico dr. Andrejo Vezovnik s Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani in dr. Igorja Karlovitsa s Kemijskega inštituta.

Vabljeni_e k poslušanju! (3/3)

Je praznično obložena miza prijazna za okolje? Bi se morali o prehrani več razmišljati skozi celo leto in si za praznike privoščiti posebno hrano? V drugem delu spoznavava procese reciklaže plastike in kako se ji izogniti v času praznovanj. (2/3)

Na tankem ledu 006: Naredimo praznike spet posebne, 1. del - Metina lista % Božično-novoletni prazniki so vse bolj povezani z obiljem in prekomerno potrošnjo. V praznični epizodi podkasta Na tankem ledu se s strokovnjakoma pogovarjamo o vplivu...

Naredimo praznike spet posebne, 1. del

S Katarina raziskujeva povezave med prazniki in okoljsko krizo.

metinalista.si/na-tankem-le... (1/3)

Na tankem ledu 005 - Kako rešiti raznoživost? - Metina lista Zarja spoznava rešitve za zaščito in ohranjanje biodiverzitete. #Na tankem ledu S01E05 V tokratni epizodi podkasta raziskujemo, kako ohraniti in zaščititi biodiverziteto ali pestrost...

Na tankem ledu je nazaj!

Tokrat sem iskala odgovore o tem, zakaj varujemo naravo in kako.

Vabljen_a k poslušanju.

metinalista.si/na-tankem-le...

Jana pove ⬇️❤️

Deriving the functional significance of olfaction in a solitary non‐territorial herbivore: The bare‐nosed wombat Vombatus ursinus We investigated communication in the bare-nosed wombat (Vombatus ursinus), which is distinctive for depositing its cube-shaped scats in latrines. We found that bare-nosed wombats possess a vomeronasa...

McMahon, K., et al. (2025). Deriving the functional significance of olfaction in a solitary non‐territorial herbivore: The bare‐nosed wombat Vombatus ursinus. Journal of Zoology. zslpublications.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/... (9/9)

Yang, P. J. et al. (2021). Intestines of non-uniform stiffness mold the corners of wombat feces. Soft Matter.
hu.gatech.edu/wp-content/u... (8/9)

Pa še to: vombati takih kock naredijo kar med 80 in 100 na dan, izločijo pa jih po 4 do 8 naenkrat. A poznaš še kakšno žival z nenavadnimi iztrebki? (7/9)

Tako lahko drugi vombati povohajo kvadratne pakete informacij, saj vsak vombat odda iztrebke z različno kemično sestavo, to je tako kot da bi se vsak podpisal pod iztrebek, tako res dobro preverijo, kaj se dogaja v soseščini. (6/9)

Kockasti iztrebki jim verjetno pridejo prav tudi, ker živijo v okolju polnem skal in podrtih dreves. Okrogli iztrebki bi se takoj odkotalili, kocke pa ostanejo na svojem mestu. (5/9)

To vodi do večkratnega neenakomernega stiskanja cevi in tako se oblikujejo kocke. Iztrebki gredo verjetno čez več 10000 takih stiskanj. Kockasta oblika pa se tudi po iztrebljanju ohrani, saj so ti iztrebki zelo suhi. (4/9)

Ko se skoraj povsem izsušeni ostanki hrane premikajo po zadnji desetini prebavnega sistema, naletijo na različno elastičnost prebavne cevi, ker jo obdajajo debelejši in tanjši sloji mišic. (3/9)

Vombatovi kakci so … kocke.
Kako pa naredijo kockaste kakce?
Vombati jedo trave in šaše. Od zaužitja do dokončno prebavljene hrane traja kar do dva tedna in pol! Živijo na zelo sušnih območjih, zato je ključno, da iz prehrane privzamejo čim več vode.

Foto: www.flickr.com/photos/susse...
(2/9)

Lej te kockaste kakce! A veš, čigavi so?

Foto: www.flickr.com/photos/dey/2...
(1/9)

*Če bi kdo spremljal na Instagramu, sem tukaj: www.instagram.com/zarjaz/

ali na TikToku: www.tiktok.com/@zarjamursic

Sick Hops: How Infection Boosts Jumping Ability in a Threatened Frog Species Sublethal infection with the fungal pathogen Bd did not alter thermal limits in the threatened alpine frog Litoria verreauxii alpina (avg. −3.5 °C to 36.4 °C), but by week 6 infected frogs jumped 23%...

To raziskovalna skupina povezuje s tem, da lažje najdejo partnerja ali partnerko za parjenje tik preden okužba postane prehuda in poginejo. To pa verjetno pride prav tudi glivi, da se lahko naprej širi po skupini žab.

Vir: doi.org/10.1111/acv.... (5/5)

Raziskovalna skupina je sicer pričakovala, da imajo okužene žabe manj energije, saj je več vlagajo v imunski odziv na okužbo. Ampak ne, očitno pridobijo začasno zmožnost daljših skokov. (4/5)

Okužene žabe so po šestih tednih okužbe, ki v tistem trenutku še ni bila za njih smrtonostna, skakale kar 24 procentov dlje kot neokužene žabe.

Jim da okužba super moč?

Niti ne, vseeno jih čaka pogin. (3/5)

Patogene hitridne glive ogrožajo mnoge vrste dvoživk. Med drugim ogrožajo tudi eno izmed avstralskih alpskih drevesnih vrst žab. Raziskovalna skupina je šest tednov spremljala, kako se žabe okužene s patogeno glivo odzivajo na različne temperaturne ekstreme in kako daleč skačejo. (2/5)

Na TikToku in Instagramu že drugo leto odštevam do praznikov s kratkimi in upam, da zabavnimi videji, s sveta biologije.

Bom letos še tukaj v nitih delila scenarije in te vsebine. Mogoče bo komu zanimivo.

#1 Žaba skoči za četrtino dlje, ko je bolna kot pa k je zdrava. (1/5)