Zarja Muršič

Deriving the functional significance of olfaction in a solitary non‐territorial herbivore: The bare‐nosed wombat Vombatus ursinus We investigated communication in the bare-nosed wombat (Vombatus ursinus), which is distinctive for depositing its cube-shaped scats in latrines. We found that bare-nosed wombats possess a vomeronasa...

McMahon, K., et al. (2025). Deriving the functional significance of olfaction in a solitary non‐territorial herbivore: The bare‐nosed wombat Vombatus ursinus. Journal of Zoology. zslpublications.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/... (9/9)

Yang, P. J. et al. (2021). Intestines of non-uniform stiffness mold the corners of wombat feces. Soft Matter.
hu.gatech.edu/wp-content/u... (8/9)

Pa še to: vombati takih kock naredijo kar med 80 in 100 na dan, izločijo pa jih po 4 do 8 naenkrat. A poznaš še kakšno žival z nenavadnimi iztrebki? (7/9)

Tako lahko drugi vombati povohajo kvadratne pakete informacij, saj vsak vombat odda iztrebke z različno kemično sestavo, to je tako kot da bi se vsak podpisal pod iztrebek, tako res dobro preverijo, kaj se dogaja v soseščini. (6/9)

Kockasti iztrebki jim verjetno pridejo prav tudi, ker živijo v okolju polnem skal in podrtih dreves. Okrogli iztrebki bi se takoj odkotalili, kocke pa ostanejo na svojem mestu. (5/9)

To vodi do večkratnega neenakomernega stiskanja cevi in tako se oblikujejo kocke. Iztrebki gredo verjetno čez več 10000 takih stiskanj. Kockasta oblika pa se tudi po iztrebljanju ohrani, saj so ti iztrebki zelo suhi. (4/9)

Ko se skoraj povsem izsušeni ostanki hrane premikajo po zadnji desetini prebavnega sistema, naletijo na različno elastičnost prebavne cevi, ker jo obdajajo debelejši in tanjši sloji mišic. (3/9)

Vombatovi kakci so … kocke.
Kako pa naredijo kockaste kakce?
Vombati jedo trave in šaše. Od zaužitja do dokončno prebavljene hrane traja kar do dva tedna in pol! Živijo na zelo sušnih območjih, zato je ključno, da iz prehrane privzamejo čim več vode.

Foto: www.flickr.com/photos/susse...
(2/9)

Lej te kockaste kakce! A veš, čigavi so?

Foto: www.flickr.com/photos/dey/2...
(1/9)

*Če bi kdo spremljal na Instagramu, sem tukaj: www.instagram.com/zarjaz/

ali na TikToku: www.tiktok.com/@zarjamursic

Sick Hops: How Infection Boosts Jumping Ability in a Threatened Frog Species Sublethal infection with the fungal pathogen Bd did not alter thermal limits in the threatened alpine frog Litoria verreauxii alpina (avg. −3.5 °C to 36.4 °C), but by week 6 infected frogs jumped 23%...

To raziskovalna skupina povezuje s tem, da lažje najdejo partnerja ali partnerko za parjenje tik preden okužba postane prehuda in poginejo. To pa verjetno pride prav tudi glivi, da se lahko naprej širi po skupini žab.

Vir: doi.org/10.1111/acv.... (5/5)

Raziskovalna skupina je sicer pričakovala, da imajo okužene žabe manj energije, saj je več vlagajo v imunski odziv na okužbo. Ampak ne, očitno pridobijo začasno zmožnost daljših skokov. (4/5)

Okužene žabe so po šestih tednih okužbe, ki v tistem trenutku še ni bila za njih smrtonostna, skakale kar 24 procentov dlje kot neokužene žabe.

Jim da okužba super moč?

Niti ne, vseeno jih čaka pogin. (3/5)

Patogene hitridne glive ogrožajo mnoge vrste dvoživk. Med drugim ogrožajo tudi eno izmed avstralskih alpskih drevesnih vrst žab. Raziskovalna skupina je šest tednov spremljala, kako se žabe okužene s patogeno glivo odzivajo na različne temperaturne ekstreme in kako daleč skačejo. (2/5)

Na TikToku in Instagramu že drugo leto odštevam do praznikov s kratkimi in upam, da zabavnimi videji, s sveta biologije.

Bom letos še tukaj v nitih delila scenarije in te vsebine. Mogoče bo komu zanimivo.

#1 Žaba skoči za četrtino dlje, ko je bolna kot pa k je zdrava. (1/5)

Med drugim so delegati kar nekaj ur namenili definiciji družbenega spola. Še zdaj ne vem, točno kaj ima ta tema s podnebnimi spremembami, razen, da mora biti prehod pravičen za vse. Ne vem, kakšna prihodnost nas čaka. (5/5)

Z Luko Stegnetom sva se prebila čez ogromno količino informacij o COP30 in vam jih servirava v pogovoru v oddaju ARŠO. Kljub zapiskom sva kakšno stvar tudi izpustila, saj se je zgodilo ogromno pogovorov, sprejelo pa malo dogovorov. (4/5)

Zanimivo se mi zdi še povezovanje nekaterih držav, med drugim tudi Slovenije, pod vodstvom Kolumbije in Nizozemske, ki so se zavezale, da se bodo dobile na srečanju v Kolumbiji, kjer naj bi nadaljevali z načrti za ukrepe usmerjene k jasni odpravi fosilnih goriv. (3/5)

Končni dogovor na COP se sprejme s popolnim konsenzom vseh udeleženih članic. Se sprašujemo: je to še primeren način sprejemanja ukrepov proti podnebni krizi? (2/5)

Nič novega na COP30?

Deset let po pariškem podnebnem dogovoru si vsaj priznamo, da bomo presegli 1,5 ˚C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Še vedno nekatere države v končnih sporazumih ne želijo jasno opredeliti nujo po odpravi fosilnih goriv. (1/5)

Luka in jaz za ARŠO na Radiu Študent. ⬇️

Z dr. Uršo Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, prof. dr. Borisom Kryštufkom iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) in dr. Alom Vrezcem iz Nacionanega inštituta za biologijo in PMS sem govorila, o našem odnosu do narave in o tem, kaj se dogaja z naravo okoli nas.
(3/3)

Kaj je biodiverziteta? Smo že v šestem izumrtju? Kako bi to sploh lahko vedeli? Je v času mojega življenja kakšna vrsta izumrla v Sloveniji? Je kakšna nova k nam prišla? Zakaj prihaja do izumiranja vrst?
(2/3)

Na tankem ledu 004 - Kriza raznoživosti - Metina lista Pogovor o biodiverziteti, njenem upadu in vplivu človeka na vrste in ekosisteme – s prof. dr. Kryštufkom, dr. Koce in dr. Vrezcem.

Kriza raznoživosti

Na svetu je po različnih podatkih opisanih okoli dva milijona vrst. Koliko različnih vrst obstaja, ne vemo. Poznamo ocene in te se gibajo med pet in 10 milijoni. Pa kaj potem, če jih na leto nekaj 1000, 10000, 100000 izumre?

metinalista.si/na-tankem-le...
(1/3)

Objavljeni so vsi posnetki in prosojnice s 3. dneva občanske znanosti!
📚 Gradiva pri posameznih predstavitvah: citizenscience.si/dan-obcanske...

Zelo zanimiva razmišljanja. Jaz pa ravno v podkastu Na tankem ledu, velikokrat govorim o okoljski krizi, ker se mi zdi pomembno izpostaviti, da je podnebna kriza z vsem tem povezana. Predvsem je interes podjetji s fosilnimi gorivi prepleten povsod.

Nevidne invalidnosti Doktorica Jana Javornik je znanstvenica v Združenem kraljestvu in na Švedskem ter gostujoča raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino.

Z novinarko Ano Vojnović Zorman za Dostopno o nevidnih invalidnostih

“… živeti s skrito invalidnostjo je podobno nikoli popolnoma napolnjeni bateriji mobilnega telefona.”

www.rtvslo.si/dostopno/nev...

Kaj pa tebe zanima o biološki raznovrstnosti?

Zelo bom vesela kakšnega vprašanja za podkast Na tankem ledu. Napiši v komentar ali še boljše pošlji zasebno zvočno sporočilo.

**Fotografiji sem vzela s Canvine zbirke. (9/9)

Sprašujem se tudi, kaj je naša vloga pri zaščiti vrst? Moramo razmišljati o vrednosti biološke raznovrstnosti za naš obstoj? Ali samo zato, ker si svet delimo z vsemi temi izjemnimi vrstami z različnimi notranjimi svetovi, vedenji, oblikami in tako naprej. Vse to me zanima. (8/9)

Biotehnološka podjetja obljubljajo, da bodo nekatere vrste ponovno vrnili na svet. Je to sploh mogoče? Zakaj bi to naredili, ko niti okolij, na katere so bile te živali prilagojene, ni več. Ne vem.

radiostudent.si/oznake/biodi... (7/9)

Vrste izginjajo, od kar je naša vrsta poselila celoten planet. V zadnji 500 letih je izumiranje vrst še hitrejše.

radiostudent.si/oznake/biodi... (6/9)